Vpliv stresa na organizem in simptomi stresa
Zadnjih deset let je beseda STRES ena najpopularnejših besed našega vsakdanjika. Pojavlja se v strokovni in poljudni literaturi, skoraj ni revije, kjer nam ne bi postregli s kakšnim koristnim nasvetom, kako ga obvladati. Pa je stres res tako pomemben?
Stres je ključni element, ki botruje slabšanju zdravstvenega stanja sodobnega prebivalstva. Kar 70 – 80 % vseh obiskov bolnikov pri zdravniku je posledica bolezni, ki so povezane s stresom. Toda na stres ne smemo gledati kot na bolezen. Stres je reakcija organizma, ki jo lahko obvladujemo in ga nadvladujemo. Za to pa si moramo priznati, da smo v stresu in se z njim soočiti. Ker pa tega ne storimo (ne želimo ali ne znamo) stres v zadnjem času kar razsaja. Skorajda ni človeka, ki ne bi občutil, kaj pomeni biti v stresu.
Če preveč stresa lahko škodi, pa ga verjetno v naših življenjih nekaj sigurno potrebujemo.
Za normalno življenje je nekaj stresa nujno potrebnega. Kot normalni stres ga pojmujemo vse dokler je naše počutje dobro in lahko obremenitve dojemamo kot nekaj normalnega in vsakdanjega.
Stres je tudi pozitiven, saj je naša »gonilna sila« in nas vzpodbuja ter motivira. Stresne dogodke moramo razumeti in zaznati kot pozitivne, le tako nam dajo voljo, zagon, energijo, visoka motiviranost, pozitivno vznemirjenost, družabnost, občutek zadovoljstva in sreče, umirjenost in samozavest, odločnost.
Ko je stresa preveč, smo ogroženi
Na drugi strani pa so situacije, ki jih doživljamo kot preobremenitev in povzročajo negativni stres. Težava nastanejo tam in takrat, ko je stresnih situacij preveč, so preveč zgoščene, premočne ali predolgo trajajo. Dolgotrajni stres brez sprostitve vpliva na srce in ožilje, na prebavni sistem in imunski sistem. Kronični stres lahko preraste v različne bolezni. Poleg tega pa se spremenijo vedenjski vzorci in življenjski stil (premalo spanja, spremenjene prehrambne navade, povečano kajenje, povečanje pitje alkohola…) kar pa povečuje tveganje za razvoj različnih bolezni.
Obrazi stresa
Reakcija na stres se kaže na različnih nivojih našega delovanja: fiziološkem (telesnem), čustvenem, kognitivnem (miselnem) in vedenjskem:
- Fiziološki: razbijanje srca, pospešeno dihanje, hladne in potne dlani, prebavne motnje, utrujenost, glavoboli, mišična napetost in bolečine v mišicah;
- Čustveni: jeza, agresivnost, anksioznost, strah, razdražljivost, potrtost, depresija, zdolgočasenost:
- Kognitivni: težave s koncentracijo, upočasnjeno reagiranje, pozabljivost, negativne misli, zmanjšanje objektivnosti, zmanjšanje ustvarjalnosti, napake v mišljenju pri delu. Misli se pojavljajo kot: Tega ne zmorem. To je grozno, kar se mi dogaja. Vsi pritiskajo name. Slabo se počutim. Zmešalo se mi bo. Preveč je vsega;
- Vedenjski: pomanjkanje volje, neorganiziranost, jokavost, agresivno vedenje, poseganje po alkoholu, drogah, kajenju, neprevidna vožnja, izogibanje stikom, zanemarjanje izgleda, preveč dela, spremenjeni vzorci spanja.
Da nam stres ne bi škodil na čustveni, psihološki in fizični ravni, se moramo naučiti torej bolje odzvati nanj, še preden pride do skrajne faze. Pomislite, kaj vam povzroča največ stresa in kako bi lahko organizirali svoje delo in življenje, da bi se teh pritiskov znebili in kako s pozitivne strani pristopili k dojemanju stresa. Vse, kar mislimo, se shrani v našo podzavest. Če bomo nenehno mislili pozitivno, bomo nase zagotovo pritegnili pozitivne stvari. In velja tudi obratno, če bomo nenehno mislili le negativno, bomo nase pritegnili pretežno negativne stvari. Zgradite moč pozitivnega mišljenja v sebi.
