Ste delavno izčrpani ali izgoreli?

Ste samo delavno izčrpani ali imate znake izgorelosti?

Sodobni način življenja, tehnološki razvoj in globalizacija prinašajo veliko prednosti, ter fleksibilnosti do življenja in dela. Na drugi strani pa so s tem povezani tudi večji in manjši izzivi, ki jih pogostokrat občutimo kot preobremenjenost zaradi vse večjih pričakovanj po storilnosti in želji po popolnosti. Ti dejavniki močno vplivajo na psihološki vidik posameznika. Želja po izpolnitvi ciljev in doseganju visoko zastavljenih rezultatov, nas žene, da se maksimalno potrudimo in delamo tudi preko delavnega časa in tudi preko svojih zmogljivosti. Pogostokrat tudi zato, da bi bili naši rezultati opaženi in da bi dobili pohvalo. V kolikor se ti dogodki vrstijo, s tem pa tudi stresne situacije to lahko vodi v psihično preobremenjenost, delavno izčrpanost in izgorelost.  Potrebno je poudariti, da sta delavna izčrpanost in izgorelost dve ločeni stanji.

Izgorelost (burnout) in delovna izčrpanost (wornout) se razlikujeta tako po vzrokih, kot tudi posledicah.  Čezmeren stres in delovna obremenitev navadno vodita v stanje delovne izčrpanosti (wornout). Delovna izčrpanost je dejansko normalna posledica pretiranega dela (deloholizem), v katerega nas silijo predvsem objektivne zunanje okoliščine (denimo neposredna zahteva po podaljšanju delovnega časa, krizne situacije ...). Delovno izčrpanost lahko odpravita krajši ali daljši počitek in razbremenitev.

Izgorelost (burnout) pa je motnja, ki jo sicer lahko sproži čezmeren stres, vendar vzrok zanjo leži v osebnostnih značilnostih, predvsem v storilnostno pogojeni samopodobi. Izgorelost je torej bolezensko stanje, ki lahko napreduje do psihofizičnega zloma. Je stanje čustvene, kognitivne in telesne izčrpanosti, ki se razvije zaradi izjemnega ali dolgotrajnega stresa; počutimo se preplavljeni z zahtevami, nalogami, nesposobni, da bi tem zahtevam in nalogam zadostili. Simptomi izgorelosti so: izgubljanje zanimanja za delo, slabša koncentracija, slabo počutje, hitrejša razdražljivost, nespečnost in izčrpanost. Stres ni vzrok izgorelosti, je pa povod. Do izgorelosti torej pripelje deloholizem, vanj pa človeka poženejo notranje prisile. Za ljudi, ko so perfekcionisti, ne znajo reči NE in imajo strah, da bi bili za okolico in zase nesprejemljivi (slabi), so na dobri poti do izgorelosti.

Razlika je tudi v tem, da pri delovno izčrpanih prevladujejo telesni in anksiozni odzivi (frustracija, tesnoba) na preobremenjenost, medtem ko je pri tistih, ki izgorevajo, opazimo tudi intenzivne čustvene simptome, zlasti depresivne in anksiozne.

Delovna izčrpanost je - za razliko od izgorelosti - posledica pretiranega dela zaradi prezahtevnih delovnih okoliščin.
Izgorelost je torej bolezensko stanje, ki izhaja iz dogajanja v človeku (notranja prisila), zunanje obremenitve pa ga zgolj sprožijo – podobno kot velja za druge psihične motnje.

Delovna izčrpanost zmanjšuje delovne rezultate. Izgorelost pa za dolgo časa sploh onemogoči delo.

Dominor - Naravna podpora pri psihični preobremenjenosti in izgorelosti