Nova dognanja potrjujejo, da se s stresom splača upravljati na dolgi rok

V sodobnem poslovnem svetu je človek najpomembnejši kreator uspeha. Naša dobra psihofizična kondicija je pri tem eden od naših glavnih adutov. Zato se je pomembno aktivno soočiti z enim od najpogostejših “minerjev” naših naporov, da bi bili uspešni.  

Kolikšna je dejanska cena stresa? Da so stres in njegovi obrazi resna grožnja poslovnemu svetu potrjujejo tudi statistični podatki - do 80% vseh obiskov pri zdravniku je (posredno ali neposredno) povezanih s stresom. Večina stresnih situacij se generira na delovnem mestu: visokim pričakovanjem, pritiskom po doseganju in preseganju poslovnih rezultatov ter številnim časovnim omejitvam se ne moremo izogniti. Trendi kažejo, da se situacija še dodatno zaostruje.  In kar je še dodatno zaskrbljujoče? Tudi tiste stresne situacije, ki ne izvirajo iz delovnega okolja, imajo po navadi svoj vpliv tudi na naše delo. Ljudje, ki smo dalj časa izpostavljeni stresnim situacijam postanemo manj uspešni in učinkoviti. S časoma se podaljšuje tudi čas, ko smo zaradi zdravstvenih težav odsotni z dela.

Direktorji in drugi vodstveni delavci so zaradi svojih obremenitev, vloge v podjetjih in pomanjkanja časa še posebej pod udarom.

V pogovorih z direktorji dostikrat slišimo, da so pod stresom bolj uspešni in učinkoviti. V teh primerih največkrat govorimo o t.i. pozitivnem stresu, ko smo v flowu. Kadar situacijo doživimo in ocenimo kot obvladljivo, potem je stres za nas pozitiven in nas spodbuja. Takrat zaznamo več energije, svojemu delu smo povsem predani in do delovnih nalog ter poslovnih izzivov čutimo strast. To je stanje, ki ga pri upravljanju s stresom želimo kar se da najbolje izkoristiti.

Medtem, ko dolgotrajno delovanje stresorjev lahko povzroči, da učinki stresa niso več tako pozitivni in resno ogrozijo naše zdravje. Meja med pozitivnimi in negativnimi učinki stresa je zelo tanka in je v večini primerov praktično pravočasno težko zaznamo.

S stresom se torej dobesedno splača upravljati dolgoročno.  Proces poteka postopoma in če/ko znamo s stresom upravljati, lahko dlje časa izkoriščamo spodbude pozivnega stresa. Zelo pomemben prispevek k pravilnemu pristopu upravljanja s stresom so dodala  nova dognanja na tem področju, ki so združila znanja več različnih področij našega življenja.

Znaki stresa s katerimi se srečuje večina prebivalcev zahodnega sveta, so različni. Bolj  življenjsko jih poimenujemo kar različni obrazi stresa. Verjetno ste opazili, da se med seboj zelo redko pogovarjamo o stresu kot takšnem, ampak vedno opisujemo manifestacije le-tega: 

1. Težave s spominom in koncentracijo – najnovejše raziskave potrjujejo, da stresni hormon kortizol, ki se pospešeno izloča v času negativnega stresa, “najeda“ center v možganih, ki je odgovoren za pomnjenje. 
2. Nezdrave navade – so lahko posledica stresa ali ena izmed neučinkovitih strategij, kako zmanjšujemo nakopičeno napetost. Pogostejše kajenje in prenajedanje, povečane količine popitega alkohola in uživanje pomirjeval morda na kratki rok prinesejo pomiritev, ne pa tudi občutka dejanskega nadzora nad situacijami.
3. Nespečnost – je najbolj občutljivo merilo stresa, saj stresni hormon kortizol poruši zdrave hormonske ritme in prepreči uspešno spanje.
4. Utrujenost in napetost ter bolečine – z bolečinami v križu in vratu se srečuje kar 60% Slovencev. 
5. Težave s spolnostjo – zaradi stresnega hormona kortizola upada libido (moški se srečujejo z erektilno disfunkcijo, pri ženskah med 30. in 45. letom iz urbanih središč pa je opazen trend močnega upada želje po spolnosti).  
6. Razbijanje srca – zdravniki vse pogosteje opozarjajo, da ima stres direkten vpliv na srčni ritem. Podatek iz VB razkriva, da je kar 21% vseh bolniških zaradi težav s srcem.
7. Težavni odnosi in medosebna komunikacija – s tem obrazom stresa se verjetno najpogosteje srečujemo. To so trenutki, ko smo nepotrpežljivi do sodelavcev, ko hitro povzdignemo glas in kaj ostreje rečemo kot si to dejansko želimo, ko postajamo nestrpni in se nevede znajdemo v kakšnem prepiru. V času stresa smo namreč veliko manj razumevajoči in ljubeči, saj so naše možganske kapacitete obremenjene s tem, kako čim hitreje rešiti težavo. Pri tem pa praviloma nimamo časa, da bi težavo reševali na prijazen in razumevajoč način. Zdi se nam, da je naša težava v tem trenutku najpomembnejša in da zahteva takojšnjo rešitev.     

Ravno zaradi te različnosti je včasih težko opredeliti njegove posledice. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost stresnim situacijam poruši fiziološko ravnovesje v telesu, kar pripelje do resnih zdravstvenih težav.

Kot kažejo najnovejša dognanja s področja stresa, se različni obrazi stresa z različno intenziteto začnejo razvijati in pojavljati skozi tri faze. 

Nova dognanja: stres se razvija skozi 3 faze

Vsako telo se na enega ali več stresorjev odzove v dveh smereh: t.i. biološki (z izločanjem dveh hormonov – adrenalin in kortizol) ter psihološko (z njemu lastno taktiko preživetja). Cilj telesa je, da se čim bolje prilagodi na novonastale razmere. Tako ob vsaki stresni situaciji dodatno aktivira vse organe v telesu (mišice, srce, pljuča, možgane, žleze z notranjim izločanjem,...). Tu tudi leži vzrok zakaj nas stresne situacije in naši odzivi na njih tako utrudijo ali celo popolnoma izčrpajo.

Nova dognanja, da je tudi vpliv stresorjev na telo in njegov odziv pravzaprav proces, ki lahko ob našem neustreznem reagiranju, postopoma, a vztrajno slabi naš organizem, postavljajo do sedaj najpogosteje uporabljane strategije obvladovanja stresa v povsem drugačno luč. Če so predhodne usmeritve izpostavljale potrebo po sredstvih, ki v prvem trenutku delujejo blažilno in nas pomirijo, da lahko mirno odreagiramo (ali celo navidezno povzročijo stanje povečane aktivnosti), temu danes ni več tako. Predstavlja zgolj kratkoročno strategijo, ki samo začasno omili različne obraze stresa, medtem, ko dolgoročno ne zagotavlja ustreznih rezultatov, saj še povečujemo možnost, da se relativno hitro znajdemo v 2. ali celo 3. fazi stresa.

Poglejmo zakaj:

1. Faza: Faza VZNEMIRJENJA (t.i. Alarma) – telo se v tej fazi na stresno situacijo odzove s povečanim izločanjem adrenalina, enega od stresnih hormonov, ki naše mišice in možgane zalaga z energijo. Od tod tudi izkušnje velikega dela direktorjev (ljudi), ki pravijo, da  so pod stresom bolj uspešni in učinkoviti. V teh primerih največkrat govorimo o t.i. pozitivnem stresu, ko smo v flow-u. Imamo občutek, da smo vladarji položaja, lahko zaznavamo »pozitivni stres« in njegove pozitivne spodbude (visoka motiviranost in strast, samozavest in zagon) konstruktivne, kar je naš cilj v odzivu na stresne situacije.

Če ocenimo, da situaciji nismo kos, potem stres deluje destruktivno in naše telo je v stanju napetosti. Bolj, ko je stresna situacija intenzivna, večji je odziv telesa. Povečano izločanje stresnih hormonov tako zahteva večjo količino energije telesa in dolgoročno izčrpa vse zaloge ter začne koristiti energijo, ki jo potrebujejo drugi organi za svoje delovanje.

1. faza: Faza BOJA – podaljšanemu stanju napetosti se telo upre z dodatnim izločanjem drugega stresnega hormona kortizola. Ta stresni hormon poviša raven krvnega tlaka, ritem srca in raven sladkorja. To telo dodatno izčrpa, pokažejo se različni obrazi stresa.
2. faza: Faza IZČRPANOSTI – po daljšem obdobju boja telo nima več moči za soočanje s stresom. Odsotnost obrambe (tudi kot motiviranosti/volje) se kaže v vse večjih zdravstvenih in psihičnih težavah. 

To je faza, kjer je še najbolj razvidno, da se je situacije potrebno lotiti sistematično. Najprej je potrebno, da se ustavi nadaljnjo izločanje kortizola, da telo zopet dobi več energije in se postopoma, korak po korak regenerira. Počasi, s podporo spet obvladujemo svoje telo in sebe.

Na podlagi novih ugotovitev je razumljivo, zakaj je danes potrebno biti pozoren, da se izognemo 2. in 3. fazi.

Revolucija tako v ameriškem kot evropskem prostoru

Učinkovina Dominorja je naravnega izvora (pridobljena iz mleka) z dodanim biotinom je plod 12 let namenskih raziskav, kako ustrezno podpreti sodobnega človeka, ki se vsak dan srečuje s stresnimi situacijami.