METABOLNI SINDROM – Bolje preprečiti, kot zdraviti
Metabolni sindrom je skupek povezanih kliničnih in presnovnih dejavnikov tveganja, ki pomembno povečujejo tveganje za sladkorno bolezen in srčno–žilne bolezni. Te bolezni predstavljajo vodilne vzroke za obolevnost in umrljivost v razvitem svetu. Definicije metaboličnega sindroma se nekoliko razlikujejo, metabolične motnje značilne zanj pa zajemajo centralno debelost, moteno presnovo glukoze, povišan krvni pritisk ter aterogeno dislipidemijo. Posamezniki z metaboličnim sindromom imajo petkrat večje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in dvakrat večje tveganje za razvoj srčno-žilne bolezni, zaradi katere se močno poveča tveganje za miokardni infarkt, možgansko kap ter umrljivost.
Vzrok nastanka metaboličnega sindroma še ni povsem jasen. Neodzivnost celic na insulin (inzulinska rezistenca) ima pomembno vlogo pri nastanku metaboličnega sindroma, ker povzroča nenormalen metabolizem glukoze ter lipidov in posredno vpliva na nastanek arterijske hipertenzije.
Kaj inzulinska rezistenca sploh je?
Inzulinska rezistenca je stanje, ko normalna količina inzulina ni dovolj, da bi prišlo do normalnega inzulinskega odgovora tkiv. Organizem po obroku razgradi sestavljene ogljikove hidrate do enostavnih sladkorjev (glukoze). Glukoza, ki iz prebavil preide v kri, spodbudi trebušno slinavko k izločanju inzulina, ki uravnava prenos glukoze iz krvi v celice, kjer se glukoza razgradi ali uskladišči. Če je vnos energije v obliki maščob in ogljikovih hidratov več let povečan, ostane sčasoma raven inzulina stalno zvečana. Celice postanejo neobčutljive na inzulin, zato se iz krvi privzame le malo glukoze, kar povzroči stalno visoko raven glukoze v krvi. Ob dolgoročno zvečani ravni glukoze v krvi se začetna inzulinska rezistenca lahko razvije v sladkorno bolezen tipa II.
Ker so bolezni obtočil v Sloveniji še vedno vodilni vzrok umrljivosti – leta 2012 so bile osnovni vzrok 7570 smrti, umrljivost zaradi teh bolezni pa prične hitro naraščati že po 44. letu – je zgodnje prepoznavanje ogroženosti za te bolezni ključnega pomena pri ohranjanju zdravja prebivalstva.
Objektivni kazalec tipa debelosti je obseg pasu, ki pove ali ima pacient povečano količino maščobe v trebuhu (visceralna, abdominalna maščoba). Ta je po kriterijih IDS (International Diabetes Federation) glavni dejavnik tveganja za pojav metaboličnega sindroma.
Definicija metaboličnega sindroma po kriteriji International Diabetes Federation:
|
Dejavnik tveganja |
Kriterij |
Referenca |
|
Glavni kriterij: |
||
|
Abdominalna debelost |
Obseg pasu (kriterij za Evropejce) |
moški (M) ≥ 94 cm ženske (Ž) ≥ 80 cm |
|
dodatni kriterij: |
||
|
Aterogena dislipidemija |
trigliceridi |
≥ 1,7 mmol/L ali specifično zdravljenje |
|
HDL holesterol |
M < 1,03 mmol/L Ž < 1,29 mmol/L ali specifično zdravljenje |
|
|
arterijska hipertenzija |
krvni pritisk |
sistolični ≥ 130 mm Hg, diastolični ≥ 85 mm Hg, ali zdravljena hipertenzija |
|
motena toleranca za glukozo |
nivo glukoze v krvi na tešče |
5,6 mmol/L, motena toleranca na glukozo ali prehodna diagnoza sladkorne bolezni tipa 2 |
Ker se vsi zavedamo dejstva, da je bolje preprečiti, kot zdraviti, vsakodnevno skrbite za svoje zdravje! Tudi v hladnih jesenskih in zimskih dneh poskrbite, da bo na vašem jedilniku zadostna količina lokalno pridelanega sadja (zmerne količine) in zelenjave. Naj nižje temperature ne bodo razlog zmanjšane telesne aktivnosti. Že 30 min zmerne fizične aktivnosti na dan je dovolj za ohranjanje zdravja in zmanjšanje tveganja za bolezni.
Za pomoč pri presnovi sladkorja in zmanjšani želji po sladkih škrobnatih živilih Vam svetujemo 1 tabletko Algee fit, zakladnice kroma!
Veste, da vaš obseg pasu vpliva na vaše zdravje? Preberite si zakaj.
